Včeraj zjutraj sem pričel z montažo posnetkov neke 50. obletnice, ki sta jih snemala dve kameri. Najprej je bilo treba seveda ugotoviti, koliko je dvojnega materiala, nato izločit smeti, na koncu (že proti večeru) pa še vse združiti in pretvoriti. Ja, seveda. Ko bi le bilo tako lahko. Kameri sta namreč imeli različen Interlacing...

Morda najhuje pa je bilo to, da sem to ugotovil, ko sem že držal končni izdelek v rokah...

Mastkurja, sem bil jezen. Polovico posnetkov je bilo normalnih, pri polovici pa so se ob hitrih premikih v kadru pojavljale vodoravne črte. In je šel en dan dela po gobe. Danes sem se že od jutra martral z konvergenco. Še bolj problematično je bilo, da so bili posnetki iz ene od kamer v nekem ultra-čudnem mpeg formatu, ki se ga skoraj z nobenim orodjem ni dalo obdelovati.

Po preizkusu vseh možnih različic raznih VirtualDub-ov mi je na koncu zadevo uspelo pretvorit s programom GraphEdit, ki pa prvotno sploh ni temu namenjen. Pretvoril sem jih v surovo bitno obliko, ki je zasedala kar 75GB - ni malo za približno 20 minut posnetkov. No, konec recepta je bil enostaven.

Na koncu sem se samo še vprašal: kdo za vraga si je izmislil prepletanje? Pa me je res zanimalo in sem se pozanimal in z malo truda celo ugotovil